Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že deveto leto zapored združila radijsko oddajo za otroke s 60-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev.
V oddaji Lahko noč, otroci!
boste lahko tri zaporedne četrtke prisluhnili novim radijskim uspavankam.
V prvem večeru vas bo v sladke sanje popeljala pravljica Jane Bauer: Medvedov rojstni dan v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.
Pripovedovalec: Aleš Valič.
Avtorica besedila: Jana Bauer.
Avtor glasbe: Rudi Pančur.
Ilustrator: Miha Hančič.
Fonetičarka: Mateja Juričan.
Mojster zvoka: Matjaž Miklič.
Režiserka: Špela Kravogel.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.
Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!.
Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.
Dober večer, otroci.
Medved se je prebudil.
Bil je ponedeljek.
Je pomlad ali zima? Se je vprašal.
Vstal je, se pretegnil in stopil iz brloga.
O, še vedno zima.
Naj grem nazaj spat.
Kaj pa če je pomlad za naslednjim grmom? Šel je pogledat.
Za naslednjim grmom ni bilo pomladi.
Le kup snega je tičal tam.
Sprehodil se je skozi hudo hosto.
Na takih otožnih zimskih sprehodih je venomer premleval eno in isto.
Bil je čas njegovega rojstnega dne.
Nasvet je prišel pozimi.
Toda njegova mama si ni zapomnila kdaj.
Zato nikoli ni praznoval.
Potrpljenje, potrpljenje se je hrabril.
Vsak pride na vrsto.
Toda Ta nesrečna želja je kljuvala naprej.
Nobenih daril, nobenih voščil ob stresanju šape, nobenih zabav, presenečenja.
To niso misli za medveda, si je rekel in se odpravil ksovi na čaj.
Diši, je zavohal, ko je hlačal mimo kosovih.
Pečete piškote? Ne, je odvrnila kosovka, ki je skakljala okoli svojega doma.
Nikoli ne pečem piškotov, sploh pa ne pozimi.
Krasno je kramljati s tabo medved, vendar me zebe, zato grem nazaj noter.
Kosovka je izginila v dolino.
Čudno, je razmišljal medved.
Gotovo peče piškote.
Prav dobro voham.
Zakaj bi lagala? Kaj pa, če je pomislil, ne? Je odmahnil.
da bi meni pripravljali zabavo presenečenja.
Prigail je do sove, potrkal.
Kdo je? Je nevoljno vprašala Sova.
Jaz, je odvrnil medved.
Prišel sem na čaj.
Prav se je slišalo iz sovinega dupla, vendar sova ni odprla.
Kaj pa počneš, botra? Je vljudno vprašal medved čez čas.
Presne Ta križanka.
Ne morem se spomniti, kako se z drugo besedo reče prireditvi.
Šest črk.
Prva je Z.
Samo še malo medved na robu kljuna jo imam.
Kar v miru.
Botra.
Grem naokoli pa pridem nazaj.
Medved je gazil naprej.
Prireditev na Z.
Šest črk je razmišljal.
Zabava ga je Prešinil.
Torej je res zabavo mi pripravljajo.
Le kdo se je tega domislil? Stavim, da je bila groznovilca.
Medved je prigazil do jase, na kateri je groznovilca z mladimi zajci ravno popravljala snežno utrdbo.
Stoj, je zaupila, ko je zagledala medveda.
Ne moreš naprej.
Seveda ne, ji je vedro odvrnil medved.
Nikar ne skrbi, saj vem, prezgodaj sem se zbudil in niste še priprav.
Prisežem, da nisem niti pomislil, a kaj sploh blebetam.
Kar lepo domov bom šel in počakal.
Medved ji je pomežiknil in odhlačal.
Groznovilca je skomignila.
Od nekod je priletelo plop.
Naravnost v tilnik jo je zadela velikanska kepa.
Mladi zajci so začeli s snežno bitko.
Na jaso je priletela sova.
Si morda videla medveda? Je vprašala groznovilco.
Sem in čudno se je vedel.
Rekel je, da bo prišel nazaj na čaj, je bila zaskrbljena sova, vendar ga ni bilo.
Upam, da ni zameril.
Nisem se mogla spomniti, da je prireditev lahko tudi zabava.
Komaj je sova odletela, že je priskakljala kosovka.
Strašno slabo vest imam, je hotela razlagati.
Znovilci.
Pekla sem piškote.
Pa je prišel medved.
Kadar se sredi zime zbudi, je najbrž hudo lačen.
No, kaj sem hotela? Če bi mu ponudila piškot, najbrž ne bi ostalo pri enem.
Saj veš, kaj mislim.
Zato sem pač rekla, da jih ne pečem.
Kosovka se je nelagodno prestopila.
Najbrž ve, da sem se zlagala, je zavzdihnila in odletela.
Groznovilca je zamišljeno strmela za kosovko.
Plop.
Kje pa je je zadela v obraz.
"Stop", je zaupila.
Mladi zajci so počasi drug za drugim odskakljali domov.
Groznovilca pa je premlevala sama pri sebi.
Nekaj čudnega se mi suče po glavi v zvezi z medvedom, kot da bi imelo kaj opraviti s piškoti in zabavo.
Nenadoma jo je prešinilo.
Je medved sploh že praznoval rojstni dan? Ne spomnim se in en rojstni dan več res ne more škoditi.
Stekla je domov, poiskala rdečo pentljo ter izginila v zimsko noč.
Ustavila se je pri kosovih in potolkla po deblu.
Kosovka je zaspano pomolila glavo iz Dupline.
Imaš še kaj tistih piškotov? Imam, je rekla kosovka.
Nekako mi niso šli v slast.
Pri vsakem grižljaju sem se spomnila medvedove lakote.
Groznovilci je dala polno škatlo.
Groznovilca je gazila skozi zasneženo hosto, dokler ni našla, kar je iskala.
Staro votlo drevo.
Opazila ga je že poleti.
Iz žepa je potegnila veliko rdečo pentljo in jo zavezala okoli debla.
Zadovoljna si je v soju mesečine vtirala pot do medvedovega brloga.
Medved je sedel na postelji.
Preveč otožen je bil, da bi zaspal.
Groznovilca mu je v naročje potisnila škatlo s piškoti in mu zatulila v uho.
Vse najboljše, medved! Medved jo je presenečeno pogledal.
Pridi z mano, ga je zvlekla iz brloga.
Piškote bova pojedla pozneje.
Medved ji je sledil.
Ni bilo daleč.
Luna je med prezeb drevesi sijala naravnost na veliko rdečo pentljo.
Medved je pokukal v plino v deblu.
Če je dobro prisluhnil, je slišal tiho šumenje.
Pa saj to je, je rekel in komaj zadržal solze.
Tvoje darilo, deblo s čebelami, je dahnil uganjeno.
Še nikoli nisem imel lastnega panja in lastnih čebel.
Čisto tiho je dodal in svojega rojstnega dne tudi tega nisem imel še nikoli.